Industrijo računalniških in video iger v prvi vrsti sestavljajo založniki in razvijalci. Razvijalci oblikujejo igre, medtem ko jih založniki financirajo, tržijo in prodajo prodajalcem na drobno. Leta 2007 je prodaja interaktivnih programov na devetih največjih evropskih trgih ustvarila približno 7,3 milijarde EUR. Te številke predstavljajo samo programe iger (t.j. igre same, brez prihodka iz prodaje strojne opreme). Samo v Združenem kraljestvu je prihodek dosegel 2,3 milijarde EUR, takoj za njim pa sledijo Francija (1,6 milijarde EUR), Nemčija (1,4 milijarde EUR), Španija (0,7 milijarde EUR) in Italija (0,6 milijarde EUR). Rast prodaje programov je spremljal izbruh prodaje strojne opreme. Nove konzole, kot sta Sony PlayStation 3 in Nintendo Wii, so se pridružile Microsoftovemu XBOX 360 in igralcem ponujajo izkušnje „naslednje generacije“, prihodek iz prodaje strojne opreme pa je v letu 2007 znašal 5,7 milijard EUR v primerjavi s 3 milijardami EUR v letu 2006. Objavljen prihodek iz prodaje programov v Združenih državah je, za primerjavo, znašal približno 6,9 milijard EUR v letu 2007, v azijsko-pacifiški regiji pa 7,4 milijarde EUR v letu 2006 (Nielsenovo poročilo 2008).

Na vrhu piramide te industrije so večnacionalne organizacije, ki proizvajajo strojno opremo: Nintendo, Microsoft in Sony. Nintendo je podjetje, ki se ukvarja z igrami, njihove igralne in ročne konzole (kot sta Wii in DS) pa predstavljajo osnovno dejavnost. Zgodba je drugačna za Sony in Microsoft, saj njihove domače konzole (PlayStation 2/PlayStation 3 oziroma Xbox/Xbox 360) predstavljajo samo en vidik njihovega širokega izbora potrošniških proizvodov. Prav tako ponudniki mobilne telefonije čedalje bolj iščejo načine, da bi oblikovali 'platforme' strojne opreme, s katerimi bi lahko na svoje proizvode namestili igre.

Čeprav Nintendo, Microsoft in Sony razvijajo svoje lastne igre ali so kupili razvojne studie, v katerih razvijajo igre za svoje specifične platforme, niso edini igralci v industriji. Samostojni založniki, kot so Electronic Arts, Ubisoft in Capcom, so zunanja, neodvisna založniška podjetja, ki prodajajo igre, ki so bile ustvarjene v njihovih lastnih neodvisnih razvojnih studiih. Pravi neodvisni igralci v industriji predstavljajo edinstven temelj navzkrižnega oplojevanja, saj lahko razvijajo igre za katerega koli založnika.

Medtem ko so nekateri usmerjeni na obsežne konzolne igre, ki jih umerja tehnologija, so drugi osredotočeni na hitro dobavljanje naslovov za ročne konzole ali mobilne telefone. Neodvisna podjetja so lahko majhne skupine približno 20 ljudi ali velika podjetja z več kot 200 zaposlenimi na različnih krajih po državi ali celo po svetu. Tisti z največjim uspehom so zrasli v močna podjetja, ki lahko zaposlijo več skupin za sočasno delo na več projektih.